Evropski kodeks dobre hoje
V mnogih državah obstajajo kodeksi dobre hoje. Poskušati uskladiti te kodekse ni niti mogoče niti zaželeno. Razvijali so se v dolgih obdobjih zgodovine in pogosto temeljijo na izkušnjah in praksi. Na primer, v nekaterih državah hoja poteka v velikih skupinah, v drugih pa so majhne skupine ali družine običajen način hoje. V nekaterih državah je priljubljeno nošenje velikih nahrbtnikov za večdnevne sprehode, v drugih pa se na enodnevne izlete odpravijo brez velike teže na hrbtu. V nekaterih državah se je treba strogo držati pešpoti, v drugih pa je prost vstop na odprto podeželje.
Ta evropski kodeks dobre hoje ni namenjen nadomestitvi obstoječih nacionalnih kodeksov ali standardov. Prizadevamo si izslediti skupne dobre prakse, da bi sprehajalcem ponudili izhodišče za prilagajanje hoje v drugih evropskih državah.
- Našo skupno evropsko dediščino zaznamuje raznolikost, ki jo vidimo kot zaklad. Naš cilj je odkriti Evropo s tempom, ki je človeku najbolj naraven, in sicer s hojo.
- Hoja v različnih državah pomeni zelo različne stvari. Hoja se je razvila v kontekstu različnih kultur. Radi bi izvedeli, kaj pomeni hoja v določeni državi, v kateri hodimo, in to želimo spoštovati.
- Želimo izvedeti, kakšna pravila dostopa obstajajo v določeni regiji, v kateri nameravamo hoditi.
- Naravi in kulturi bi radi pristopili odprto in se poskušali učiti brez predsodkov.
- Ko hodimo, spoštujemo lastnino drugih in se izogibamo kakršnim koli motnjam in uničenju. Za seboj ne puščamo smeti.
- Želimo pokazati pozornost do živali in divjih živali ter se izogniti motenju v njihovem naravnem okolju. Rože in rastline pustimo tam, kjer rastejo.
- Vsakdo ima pravico uživati v lepotah narave. Izogibati se moramo kritiziranju drugih sprehajalcev in uporabnikov pešpoti, ki se morda držijo drugih pravil kot tistih, ki jih prinesemo s seboj od doma.
Hoja komisija ERA, 2002